Kras. Prvobiten kot kamen, ki mu je dal ime. Dežela strasti. Ožarjena s soncem, prebičana z burjo, ljubkovana od vseh, ki tu živimo. Korenine poženejo le tisti, ki uspejo očaranost na prvi pogled zamenjati za brezpogojno ljubezen. In le njim Kras odpre svojo dušo. Spregovori jim z milino oblik, opojnostjo vonjav, harmonijo barv in okusov. Z dobroto plodov narave in sadov človeškega dela. Brinje, rešeljika, žepek, med, sir, pršut in – vino. Predvsem teran. Skrivnosten kot sam Kras. Enkraten in neponovljiv. Otrok zaplat zemlje, ki se rdeči med belim kamenjem. Njegova botra sta morski zrak in veter z gora, ki se podita med vinogradi. Človek trto lahko zgolj usmerja k pravilni rasti in se z njo veseli dozorevanje grozdja.
In potem bdi nad preobrazbo mošta v vino. Skrbi, da se kvaliteta iz vinograda ohrani vse do stekleničenja. Tisoč drobnih del, navidez samoumevnih, se strne v kozarec vina, s katerim iskreno voščimo: Na zdravje!
